Zavetišče Horjul, Polona Samec s.p. Zavetišče HorjulZavetišče HorjulZavetišče Horjul
Zavetišče HorjulAnimal shelter HorjulZavetišče Horjul na FacebookuPodatki Zavetišča Horjul
NAŠI PRIJATELJI OB POSVOJITVI IŠČEJO NOV DOM BREZ VAS NE GRE SPET DOMA PREOBRAZBE NE PREZRITE KOLUMNA
Zavetišče Horjul - Horjulčki so zakon
Zavetišče Horjul - Horjulčki so zakon
Zavetišče Horjul svetuje sterilizacijo in kastracijo živali

SMS donacije za Zavetišče Horjul
Posvojite žival na daljavo v Zavetišču Horjul

 

Zavetišče Horjul - Ne prezrite!

Dober dan. Moje ime je Bine in imam problem.

BineDober dan. Moje ime je Bine in imam problem. Sem povprečno grd mešanec iz zavetišča.

Pravijo, da psi ne morejo govoriti in nam povedati svoje zgodbe. Pa vendar mi je Bine razgrnil celo svoje življenje in zaupal, kaj potrebuje.

Bela dlaka z nemogočimi rjavimi lisami po telesu in čisto majhnimi rjavimi pikicami po tačkah, tipična postava mešanca z zavihanim repom in klempastimi ušesi. Ker ne spominja na nobenega pasemskega lepotca je dobil žig - grd in nezanimiv. Ja, res ni nič kaj preveč zanimiv na prvi pogled, nekakšna siva in nezanimiva miš.

Vendar so me oči spet prevarale...

O svoji preteklosti mi je povedal dovolj, da me je stisnilo pri srcu. Ljudje so ga naučili, da se jim je bolje umakniti, saj so njegovi mami Tinki vzeli oko, njemu pa upanje, da je človeška roka lahko dobrotljiva.

Ko je prišel v zavetišče je bil prepričan, da bo zdaj zdaj padlo po njem in bo zopet moral trpeti bolečine in poniževanje. A zgodilo se je ravno nasprotno, kar ga je povsem zmedlo in ni mogel verjeti lastnim ušesom in smrčku. Polona mu je počasi dopovedala, da je strah odveč in je prišel v varno zavetje, kjer se mu ni treba bati bolečine, ponižanja in trepetati za lastno življenje. V njegovih očeh se je prvič v življenju zaiskrilo upanje in malček zaupanja v ta naš človeški rod.

V prvem trenutku najinega srečanja me je sprva nesigurni Bine, že naslednji trenutek presenetil, ker se je dobesedno ovil okoli moje noge in me pogledal s svojimi nežnimi očmi, ki so prosile za kanček pozornosti in hkrati rotile naj ga ne udarim. Kljub slabim izkušnjam iz preteklosti je zbral pogum in naredil ta prvi korak. Hvaležno se je prepustil božanju in vedela sem, da uživa vsako sekundo posebej.

Ko sva se skupaj sprehajala po gozdu je sprva negotovo stopicljal ob meni. Vendar je kmalu ugotovil, da je vsaka bojazen odveč. Njegov neugledni spuščeni repek je počasi postal zastavica, ki je plapolala visoko nad njegovim hrbtom, ponosno je hodil pred menoj in pogledoval nazaj, če mu sledim. Potem pa se je zadovoljen, ker sem še z njim, zapodil naprej in vohljal naokoli. Njegovi koraki so postajali vedno bolj samozavestni, tudi obnašati se je začel bolj sproščeno in sploh mi je deloval tako zelo ponosno. In tu nekje, so moje oči, namesto grdega račka, zagledale prekrasnega laboda z imenom Bine. Tiste čudne lise so postale nekaj lepega in posebnega, klempasta ušesca so prav simpatično poskakovala ob vsakem skoku in njegov pogled... ta pogled je bil tako poln zadovoljstva.
Ja, to je tisto, kar mu tako zelo manjka - nekdo, ob katerem se bo počutil varnega, ljubljenega in kateremu bo lahko dal vse kar ima - sebe.

Ko sva se vrnila nazaj v zavetišče, me je zopet presenetil. Navajena sem, da jaz nagradim psa. Tokrat pa se je zgodilo ravno obratno. Nagradil me je z malce sramežljivim poljubom na nos in se zazrl vame s tistimi rjavimi očmi, ki so sedaj žarele od zadovoljstva.

Nikjer ni bilo več sledu o nekem grdem mešancu. Pred menoj je stal prekrasen pes, ki mu ga ni para daleč naokoli. Njegova volja, upanje, dobrodušnost in nežnost sta ga naredili tako lepega, da mi je zastajal dah. Tokrat sem ga gledala s srcem, ki je res imelo kaj videti.
Ob odhodu v svoj pesjak je še enkrat pritekel do mene, veselo pomahal z repkom, ravno tistim, ki je bil ob začetku najinega srečanja tako klavrn, zdaj pa ponosen in visoko dvignjen. V naslednjem trenutku je že izginil za vogal.

Se vam zdi zgodba osladna? Meni ne, ker imajo osladne zgodbe srečen konec. Ta ga nima, saj Bine še vedno čaka na tistega, ki ga bo imel rad iz vsega srca, mu dal varno zavetje in bo v njem videl tisto, kar sem videla jaz - nežno pasjo dušo, ki se razcveti kot prekrasen lokvanj, če mu le daš priložnost.

Psi prihajajo v zavetišča in nekateri kmalu najdejo topli dom, nekateri pa na svoj topli dom čakajo in čakajo, ker ne izstopajo po videzu in so manj opazni. Bine je eden od njih.

Vprašam vas, kako spoznate prav posebnega prijatelja? Z očmi definitivno ne. Kdo je to, vam pove lahko le srce.
Ko se boste odločili priti v zavetišče po pasjega družabnika in prijatelja, ne glejte z očmi, ki so zmotljive. Pustite srcu, ki edino pozna pravo pot do drugega srca.

Včasih ti uspe v življenju spoznati posebnega prijatelja; nekoga, ki ti spremeni življenje že s tem, da je postal del tvojega življenja. Nekoga, ki te zna nasmejati do solz; nekoga, ki ti zna zbuditi občutek, da obstaja se vedno dobrota na tem svetu. Nekoga, ki te zna prepričati, da obstajajo vedno nova vrata, ko se stara zaprejo in samo čakajo da jih odpreš.

Bine
Dober dan. Moje ime je Bine in imam problem. Sem prekrasen pes, rabim le priložnost, da to pokažem.

Puma
Dober dan. Moje ime je Puma in imam problem...

Ming
Dober dan. Moje ime je Ming in imam problem...

Chanell
Dober dan. Moje ime je Chanell in imam problem...

Dober dan. Moje ime je...

Napisala Andreja Herceg
12.1.2007

nazaj

 

domov naši prijatelji ob posvojitvi iščejo nov dom brez vas ne gre spet doma preobrazbe ne prezrite kolumna kontakt na vrh

Zavetišče Horjul © 2006-2017 ilustracije: Vixi podpora: mojpes.net