Zavetišče Horjul, Polona Samec s.p. Zavetišče HorjulZavetišče HorjulZavetišče Horjul
Zavetišče HorjulAnimal shelter HorjulZavetišče Horjul na FacebookuPodatki Zavetišča Horjul
NAŠI PRIJATELJI OB POSVOJITVI IŠČEJO NOV DOM BREZ VAS NE GRE SPET DOMA PREOBRAZBE NE PREZRITE KOLUMNA
Zavetišče Horjul - Horjulčki so zakon
Zavetišče Horjul - Horjulčki so zakon
Zavetišče Horjul svetuje sterilizacijo in kastracijo živali

SMS donacije za Zavetišče Horjul
Posvojite žival na daljavo v Zavetišču Horjul

 
Muc meseca

ČarliČarli
maj 2012

 
nazaj
line

Dolgo sem razmišljala, kaj naj pravzaprav napišem o Čarliju. Ves čas se mi v glavi napleta zgodba, ki pa ni zgodba mačka meseca, ampak zgodba njegovega brezvestnega lastnika. Ta pa zgodbe ni vreden. In ni vreden Čarlija. Pravzaprav tudi nobenega drugega živega bitja ne, če smo že pri tem.

Čarlijeva zgodba se za nas začne s tem, da ga je lastnik pripeljal na evtanazijo. Za Čarlija se začne že mnogo prej. Veterinar ga je v roke dobil v res slabem stanju. Muc, shujšan do kosti, z nevrološko motnjo, zaradi katere ga nese malce postrani, in z brezdlačnimi mesti po telesu zaradi nikoli zdravljenih garij, je veterinarju preprečil, da bi do konca speljal naročeno storitev. Namesto evtanazije se je odločil za osnovno oskrbo, naredil še test, ki je pokazal, da je Čarli FIV pozitiven, in poklical Polono.

ČarliČarli

S čim je Čarli prepričal veterinarja, da ga ni uspaval, bom težko razložila. Odkar sem ga spoznala, zanj težko izbiram besede. Biti morajo mehke, nežne, božajoče. Želela bi si, da bi že z besedami lahko popravila delček krivice, ki mu je bila storjena. Ko razmišljam o njem, se sprašujem, ali je imel Čarli rad svojega človeka. Mu je zaupal? Mu je dajal buce v upanju, da bo v zameno dobil skodelico hrane? Ko so mu ušesa napolnile garje, je s predenjem in stresanjem svoje krasne bučke dopovedoval, da potrebuje pomoč? Je z ranami na telesu še vedno upajoče čakal, da ga bo nekdo stisnil v naročje? In zakaj, zakaj ni nihče videl kep garjavih krast, ki so mu gledale iz ušes ....

Takšen je bil, ja, ob prihodu. Lačen, utrujen, garjast, z nagnjeno glavo. Dolgo časa zanemarjen, s posledicami, ki se že ob osnovni skrbi za živo bitje ne bi nikoli zgodile. Takšen in hkrati neskončno prijazen. Zakaj še vedno zaupa ljudem, mi bo ostala neznanka. Morda ga je pa le kdo božal in ljubkoval, ko je bil še čisto majhen puhast oranžen mladiček, in morda ni nikoli izgubil upanja, da bo še kdaj tako lepo. Danes je vseeno. V dobrih rokah je, in čeprav je prve dneve kazalo zelo slabo, je Čarli vsak dan bolje. Kako dobro bo, ko bo dosegel svoje 'normalno' zdravo stanje, je težko napovedati. Takšen kot z razglednice sicer ne bo nikoli več, a za stiskanje in crkljanje je ta trenutek na pravem mestu, nič manj ga ne bo deležen kot mladi in puhasti.

Upam, da ga nekje čaka nekdo, ki ga bo razvadil za naprej in nazaj. Nekdo, ki dobro ve, da življenje pušča brazgotine, a ga je kljub temu vredno živeti, še posebej, če ga deliš s podobno mislečimi. Neprecenljivi mačji trenutki se dogajajo vsak dan, nežen predoči 'buc' namesto budilke, žgečkanje mačjih brkov na čelu med branjem časopisa, dotik šapice, ki lovi pike na puloverju, s skrbno pospravljenimi kremplji in mačja dlaka v jutranji kavi ... In če se cel dan ne zgodi nič prijetnega, nam nasmeh na obraz nariše igračka miška pod odejo zvečer. Za nas vse bo odhod Čarlija v ljubeč in skrben dom prav tako neprecenljiv mačji trenutek, ki bo odtehtal ves trud, vse stroške in samo morda zabrisal delček krivice, ki se mu je zgodila.

Napisala Vixi

dot Več o Čarliju

nazaj

 

domov naši prijatelji ob posvojitvi iščejo nov dom brez vas ne gre spet doma preobrazbe ne prezrite kolumna kontakt na vrh

Zavetišče Horjul © 2006-2017 ilustracije: Vixi podpora: mojpes.net