Pozabljeni Luki. Mladi Luki iz Lukovice, občine, ki se ga je otepala kot nadležne muhe, mali, črni brkati cof, ki ga je nekdo uporabil za tarčo. Ja, prav ta Luki, ki je moral s svojo zgodbo na televizijo, da je občina poravnala tisto, karje dolžna poravnati, tisti Luki za čigar tačko smo skupaj zbirali denar, ta isti Luki, še vedno čaka na svojega posvojitelja. Lani novembra je bil sprejet v prenapolnjeno in finančno popolnoma izžeto zavetišče. Še eden tistih nikogaršnjih. Iz še ene tistih občin, ki ob ustanavljanju niso pomislile, da poleg denarja v žep sprejemajo tudi obveznosti, ki jih občinam nalaga zakon. Še en poškodovan. Še en črn. Še en...

Stevo je eden od tistih, ki s svojo pojavo privlači posvojitelje. Pravzaprav jih privlači tako zelo, da ponj brezglavo odbrzijo v zavetišče, brez najave, kar izven uradnih ur. Prepričani so, da se bodo že čez manj kot pol ure domov vračali s svojim približkom tibetanskega terierja. Čudovit kuštravec je tale Stevo, ki po videzu spominja na več kot le eno znano pasmo. Nobeden od nadebudnih potencialnih posvojiteljev se čez pol ure domov ne vrača sam zato, ker mu Stevota ne bi hoteli dati. Stevo je 12 let namreč preživel prepričan, da se svet konča na drugem koncu verige.

Fifi je prišla kot kup smrdljive, sprijete in zvozljane dlake, pod dlako pa praktično nič. Nič bi v tem primeru pomenilo do zadnje stopnje shirano telesce mlade kužike. Po britju in odstranjeni ovratnici, ki jo je bilo treba odstriči skupaj z dlako, so ostala pravzaprav samo gola rebra, na katera se je ostro napenjala koža. Bitjece, osvobojeno zasmrajenega kožuha, je komaj stalo, a vseeno kazalo voljo do življenja in predvsem do hrane. Da je bitjece preživelo, je bil skorajda čudež.

Ah, Rio. Krasni, bučasti Rio.

30. junija lani je bil sprejet v zavetišče, star približno pet tednov. Najden je bil garjast in zapuščen nekje v Kamniku. Takrat je bil v zavetišču že pravi pasji vrtec in skoraj ni bilo dneva, da se ne bi število zapuščenih mladičev še povečalo. Rio je takoj osvojil vsa horjulska srca. Kljub ogromnemu številu malih pasjih smrčkov in tačk je njegov smrček izstopal v množici in njegove pisane in prevelike tačke so podrle vse rekorde v ljubkosti. Z nežnim otožnim pogledom je mali knedel spravil na kolena prav vse, ne samo ženske, ki smo menda bolj dovzetne za to.

Starost je lahko prav sitna reč, potarnajo starejši ljudje. Zobje nočejo več čvrsto stati v vrsti, želodec ni več jeklen, korak ni več tako lahak, kar malce težko prenašaš mladino in odstopanja od vsakdanjih rutin pomenijo zmedo in izzovejo godrnjanje. Še bolj sitna je starost, če odtavaš od doma ter malce dementen in utrujen ne najdeš ali ne zmoreš več domov. Vseeno, če se nam izgubi dedek, verjetno ne pomislimo, da je pač revež ostareli šel nekam umret. Pri ostarelem psu menda lastniki mislijo ravno to, če sploh kaj.